Mikrokozmos, kot je Zemlja, se ljudem v začetku zdi kot središče vsega. Otrok v materinem naročju izhaja iz iste predpostavke. Mati je tu zaradi njegovih potreb. Obotavljamo se širiti svoje zaznave, saj to zmanjšuje naš jaz. Mati ne obstaja samo zaradi mene, torej sem lahko nepostrešen. Oče se pogovarja tudi z drugimi otroki, torej nisem priklenil njegove pozornosti in sem lahko neopažen. Tako lahko otroka spremljamo med odraščanjem in odkrijemo človeštvo, ki se spoprijema s konceptom, da v vesolju ni samo, eno in edino. V vesolju so druge inteligentne vrste, torej nisem krona Božjega stvarstva. Lahko izvajajo levitacijo, švigajo naokrog in izginejo, torej sem tehnološki bedak. Vse zelo ponižujoče, še posebno za napihnjence. Reakcija je nasprotovanje, zanikanje ali kujanje - ne sodelovanje. Gledanje naravnost v dejstva, ne da bi jih razvijali. Razvijanje dejstev, a odpor do sprejetja zaključka. Razvoj nasprotujočih teorij in poskusi, da se jih dokaže. Zapiranje vseh vrat in oken in povečan interes za hobi. Samo, da ne bi imeli čas za vse te neumnosti. No, seveda, problem zaradi tega ne bo kar izginil.
Ljudje, ki se privajajo konceptu, da niso sami, gredo skozi podobne faze, kot majhen otrok, ki se prilagaja na vrtec. Čisto normalno se jim zdi, da so gospodarji svojega malega Vesolja. Jok prikliče mamico ali starejšo sestro. Pokažeš nasmešek in že so odrasli razigrani. Vedno deluje. Nato pa šok. Otrok ni sam. Prva reakcija na pogled na sobo polno konkurentov in mamico, ki se ukvarja z drugimi, je, da se otrok začne držati mamice. Ljudje, ki reagirajo na prisotnost ne-zemljanov, goreče molijo. Reši me! Otrok nato začne udarjati po konkurentih, jih udarjati po glavi ali obmetavati z igračami, ali pa nagrabi igračke zase. Prisotnost ne-zemljanov skoraj vedno pripelje ljudi do joka - pustite nas pri miru, Zemlja je naša! Ko ne more prilagoditi vrtca svojim željam, se otrok začne kujati. Sede v kot, izboči spodnjo ustnico, jezno gleda. Želiš piškot? Ne! Morda bo vse izginilo, če ne bo sodeloval. Nekateri otroci se kujajo vse življenje. Pri teh ljudeh običajno opazimo, da obračajo hrbet dokazom o prisotnosti ne-zemljanov. Za takšne, ki ne sodelujejo, je torej najmanj možnosti, da se bodo obrnili in postali aktivni - radovedni in raziskovalski. Dejansko glasni skeptiki največkrat nenadoma prenehajo protestirati in vse skupaj prežvečijo in sprejmejo. Poglejte zgodovino gorečih vernikov in boste našli skeptike. Skeptik je prva faza zagovornika.