Glede tega, ali je Zemlja po kataklizmah primerna za bivanje. Je, in to je tudi razlog, zakaj je človeštvo preživelo predhodne kataklizme. Življenje je težko, in kratko. Umrljivost dojenčkov je grozljiva. Močni preživijo in tam, kjer ljudje med seboj dobro sodelujejo, možnosti sploh niso tako slabe. Primernost za bivanje je od kraja do kraja zelo različna. Poli se menjajo, vetrovi se menjajo, vulkani še naprej bruhajo in potrebno je kar nekaj časa, da se ustalijo. Dežuje praktično neprekinjeno, kar pa rastline moti mnogo manj kot sesalce, ki bi se radi osušili. Prehrana ni več tako raznovrstna, ampak bolj omejena na osnovne pridelke, vendar po drugi strani še bolj raznovrstna. Preživeli se naučijo jesti vse, tudi žuželke. Le-teh je v mokroti ogromno, preživljajo pa se z mrtvimi tkivi, ki so povsod.
Morate se zavedati, da je primernost za bivanje odvisna od tega, kako se pripravite. Glede na to, da vas vaša vlada ne obvešča o tem, kaj vas čaka in se državne ustanove bolj bojijo panike in prekinitve delovanja, kot pa posledic v primeru, da vas ne obvestijo, bodo vaše priprave slabše. Res pa je tudi, da se sploh ne bo lahko pripraviti. Toliko se bo spremenilo in spremembe sploh niso pod človeško kontrolo.
Tudi med predhodnimi kataklizmami je bilo prebivalstvo zdesetkano, vendar so primitivne razmere preprečile možično smrt zaradi potresov, poleg tega so se vsi preživeli znali ukvarjati s kmetijstvom. Zgradbe so bile lahke, večinoma narejene iz slame ali lesa ali celo kar šotori, ki so se med potresi zdrobile, ali pa jih je enostavno odpihnilo in niso padale na prebivalce. Če so ljudje imeli srečo in niso prišli pod plimski val, ali na pot lavi in niso stali na dvigajočih se ali prevročih tleh, so preživeli. Ljudje niso imeli po kataklizmah dosti manj kot pred njimi in so se zopet borili za golo preživetje, tako kot prej. Življenje je bilo seveda težje, ker rastline niso rasle tako kot prej, živina pa je poginila zaradi stradanja. Vedno manj rib je bilo v potokih, sadno drevje ni več rodilo in tudi divje rastline so bile podobno zdesetkane. Preživeli so morali biti iznajdljivi in jesti, kar so pač našli - lubje, žuželke, mah, listje in občasno tudi drug drugega.
Prihajajoča menjava polov bo v marsičem drugačna od prejšnjih, pri čemer so razlike večinoma v škodo zdajšnji populaciji.
Predvidevamo, da bo za neposrednimi in posrednimi posledicami kataklizem umrlo približno 90% populacije, preostanek pa se bo pospešeno začel obračati v smer ene od duhovnih usmerjenosti. Tokrat bo čas po kataklizmah drugačen, tako duhovno kot fizično.